»Umetnost je prečuden kraj. Kar je raztrgano, se v njej zarobi, pravi pesnik.«

»To je namreč tudi čas, v katerem se bo definiralo, ali bomo še naprej kopičili, uničevali in trošili stvari, naravo in soljudi ali se bomo začeli ukvarjati z ustvarjanjem in izumljanjem drugačnih odnosov do predmetov, narave in med ljudmi. Za to pa je potrebna svoboda in konkreten prostor, laboratorij ustvarjanja, preverjanja, tveganja.«

»Je vladar sploh človek? Če sešteješ vse, kar je, ali je vsota človek?«

»Si morda samo nastavil ogledalo naši slepi in ošabni sebičnosti … A verjamem, da so ti dnevi šteti, ker nisi božanstvo, jaz pa poznam resničnost Boga … Kmalu se bomo zopet objemali, poljubljali, rokovali in družili … A mi bomo morda drugačni kakor prej … Morda bomo vedeli, da nismo gospodarji sveta … in morda nam bo narava zopet božji vrt.«

»Lažne novice niso nič drugega kot poskus širjenja laži. Ta pa je stara toliko kot resnica, na neki način že od začetka življenja. Že virusi želijo pretentati imunski sistem in se predstaviti kot dobri mikrobi.«

»Na nek način naš način razmišljanja vnašamo v naravo.«

»Ta človek pred njim radikalno posega v njegov način razmišljanja in življenja. Naj to sprejme zaradi prijateljstva, ki ga mogoče sploh ni?«

»Pravijo, da je gozd več kot le skupek dreves. Je tovarna kisika, čistilec vode, prostor različnih živalskih in rastlinskih vrst, podaljšek naših dnevnih sob, prostor skritih poti in zakopane zgodovine.«

»Ali ni nebo samo neke vrste senčnik? Zakaj bi mislili, da je narava resničnejša od reči, ki jih naredimo sami?«